Hiša kulture v Pivki, 19. avgust 2019 ― ZA!ŽIVAvhodna avla podjetja Kovod Postojna26.8. – 13.9.2018sodelujoči umetniki in umetniceIvana Bajec, Maks Bricelj, Nejc Franetič-Deso, Evgen Čopi Gorišek, Neža Knez, Helena TahirZA!ŽIVA je nova izvedba večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E, ki poteka od leta 2015 in se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju. Osrednja tema letošnje izvedbe je problem varovanja voda v okviru globalne problematike onesnaževanja planeta. Udeleženci so problem preučevali v lokalnem okolju, na kraškem svetu, ki je še posebej občutljiv za onesnaževanje, saj ima skromne samočistilne sposobnosti. Razmišljali so o strategijah varovanja vodnih virov in zmanjševanja porabe vode, ki jih lahko izvaja posameznik in tako prispeva k reševanju problema. V okviru spoznavanja problema so obiskali Čistilno napravo Živa podjetja Kovod Postojna, kjer so se seznanili s postopki biološkega čiščenja odpadnih voda.Tematiko so na likovni ravni obravnavali skozi uporabo transparentnih barv (prozornost vode) in rastriranja (poroznost kraškega sveta). Na tej osnovi so zasnovali dve grafični predlogi in ju palimsestno odtisnili v dveh različnih barvah na podlago iz recikliranega papirja. Nastalo je 6 grafik v tehniki sitotiska na papir, ki so odtisnjene v 12-ih izvodih in zložene v grafične mape iz lepenke. Izšla je tudi spremna publikacija z izborom skic in risb, ki so nastale v procesu snovanja grafik.Vsa nastala dela so bila predstavljena na razstavi v prostorih Hiše kulture, ponovno pa si jih lahko ogledate na razstavi v vhodni avli podjetja Kovod Postojna.Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 12. avgust 2019 ― Kristina Eržen, Teja Miholič, Tilyen Mucik, Lucija Rosc: ŽIVLJENJA REČI Fotografija se je skozi zgodovino aktivno ukvarjala z vlogo predmeta kot samostojnega upodobljenca in v prvih desetletjih prejšnjega stoletja je bila njegova avtonomnost vzpostavljena. S trudom gibanja »nove stvarnosti«, ki je v 20. in 30. letih v različnih variacijah nastopala v okviru nemške, francoske in celo slovenske fotografske dejavnosti, je predmet zaživel v novih izrezih, nenavadnih kompozicijah in tehnološko iznajdljivih rešitvah. A če je predmet nekoč služil predvsem tehničnemu razvoju fotografskih študij in velikokrat predstavljal le podlago za študijo luči, postavitve in optičnih učinkov, danes v tem smislu opazujemo svojevrsten preobrat: predmet je zdaj dobesedni protagonist fotografije, z lastno zgodbo in življenjem, ki je skozi objektiv predstavljeno v različnih, kompleksnejših kontekstih. Predmet v smislu tihožitne kompozicije je skozi čas ostal prisoten v motiviki umetnikov in nastopa tudi v sodobni fotografiji. Fotografom nudi možnosti za razvoj tehnično dovršenih motivov v studiu, ki danes presegajo fotografsko podobo in jo združujejo s slikarstvom, kiparstvom, videom ali instalacijo. Predmet kot subjekt fotografije v sodobnosti ne funkcionira več kot zgolj označevalec realnega ali nadrealnega, pač pa obrne svoj fokus na potenciale upodobitve, njihove izmenljivosti in reinterpretacijo realnosti z vidika kritične misli. Medij fotografije je začel v 20. stoletju radikalno preizpraševati samega sebe. Trivialnost in minljivost stvari v potrošniškem svetu sta v fotografiji lahko potencirani skozi uporabo številnih medijev v enem delu ali pa se odraža v vrnitvi barve, izboru »nefotogeničnih« in neklasičnih predmetov ter zasičenosti fotografske podobe.[1] Razstava skozi izbor štirih avtoric poskuša raziskati, kam lahko umestimo motiv fotografskega predmeta v današnjem času in prostoru. Mlade, neuveljavljene fotografinje danes raziskujejo predmet na samosvoje načine in ga reflektiraj